Zahodni, mehanicistični, materialistični pogled na svet se čedalje bolj odpira novi paradigmi, ki temelji na novih raziskavah s področja kvantne fizike, astronomije, zavesti in medicine, ki raziskuje povezavo med telesom in umom. Izsledki znanstvenikov odprtega uma ponujajo neslutene možnosti v primerjavi s časom, ko je opisoval resničnost Isac Newton. Postavljajo hipoteze in razpravljajo o novih znanstvenih teorijah o prostoru, času in vzročnosti, od katerih so nekatere presenetljivo združljive z idejo o paranormalnih pojavih in zunajčutnem zaznavanju. Medtem ko kvantna fizika, denimo, dovoljuje, da je isti objekt na dveh mestih hkrati, ali da se posledice zgodijo pred vzroki, parapsihologija ponuja odgovor na vprašanje o obstoju duha. V novem tisočletju se znanost in paranormalno čedalje bolj ujemata in približujeta spravi. Priča smo vračanju verovanja v nadnaravne pojave. Čedalje več ljudi čuti, da je izza pojavnega sveta tudi svet, ki ga ne moremo zaznati s petimi čutili. Anketa, narejena leta 1990 v ZDA, je pokazala, da kar 93 odstotkov Američanov verjame v vsaj enega od paranormalnih pojavov, kot so telepatija, jasnovidnost, psihokineza, duhovno zdravljenje, komunikacija z umrlimi, obsmrtna doživetja, reinkarnacija, vesoljska plovila, duhovi itd.

 

V Združenih državah Amerike, ki prednjači po številu znanstvenih ustanov, raziskovalnih inštitutov in laboratorijev, se postopen premik v znanstvenem mišljenju zrcali v večji naklonjenosti javnega mnenja do paranormalnega. Vrzel med znanstveno opredelitvijo sprejemljive resničnosti in osebnim prepričanjem ter izkušnjami povprečnega človeka se je poglobila že v 60. in 70. letih preteklega stoletja. Srednji razred Američanov je odkril vzhodnjaško filozofijo in za racionalno razmišljanje izzivalne poglede na resničnost, ki so svojske notranji logiki kultur in tradicij, v katerih ne prevladuje razmišljanje z levo polovico možganov. Če je človek v 50. letih trdil, da je izkušal paranormalne pojave, so ga lahko zaprli v norišnico, v 70. letih pa je postala strpnost v javnosti že običajna. Dokler ni bil posameznik nevaren zase in za druge, je imel pravico do lastnega pogleda na resničnost, pa četudi je bil ta smešen, čudaški, vprašljiv, ne da bi ga bilo strah, da ga bodo strpali v norišnico. Leta 1975 je tudi izšla svetovna uspešnica Dr. Raymonda Moodya Življenje po življenju, v kateri je strnjena majhna, a močna zbirka obsmrtnih izkušenj. Tri leta zatem so ustanovili Mednarodno zvezo obsmrtnih raziskav – IANDS, ki je začela z resnim znanstvenim raziskovanjem tega pojava. Leta 1980 je bil new age ali Nova doba že v polnem razvetu. Američani so se spet začeli zanimati za kanalizirana sporočila in medije. Znanstvena raziskava Dr. Iana Stevensona je podpirala tezo o reinkarnaciji, na Princeton Univerzi pa je prišlo do preboja z raziskavami psihokineze. V 90. letih prejšnjega stoletja so ta kuturni premik proti odprtemu mišljenju brez predsodkov okrepila tudi občila, gledališče, film … Priljubljena televizijska nadaljevanka X-Files je zaslovela po predstavljanju paranormalnih tem, kot so duhovi, življenje po smrti, zunajčutno zaznavanje (jasnovidnost, telepatija, prekognicija …), poltergajsti, vzporedne resničnosti, psihokineza, astralna potovanja, spremenjena stanja zavesti in obstoj inteligentnega življenja v vesolju. V 90. letih so tudi enciklopedije začele resno in objektivno pisati o zunajčutnem zaznavanju oziroma tako imenovanih psi pojavih, vključno z Americana in Brittannica izdajami.

 

Znanost na pragu 21. stoletja

Zdaj pa si poglejmo natančneje, kaj se je dogajalo v zadnjem desetletju preteklega stoletja v Ameriki.

V študentskem časopisu najstarejše ameriške univerze John Harvard’s journal iz leta 1992 so poročali, da so na univerzitetnem zemljišču v kampusu pri postavljanju Pravne fakultete uporabili bajalico za postavitev električne in vodne napeljave. Električar, ki je opravil radiestezijsko delo, se je te veščine priučil pri starejšem mojstru, in je opravljal radiestezijska dela že od leta 1969. Zgodba v študentskem časopisu je sprožila polemiko in nekaj jeznih pisem bralcev je to prakso označilo za neznanstveno.

Decembra leta 1993 je National Geographic World, mesečnik za mlade bralce, ki ga izdaja prestižno nacionalno geografsko društvo predstavilo iilustrirano tristransko zgodbo o zgodovini pojavljanja neznanih letečih predmetov, vključno z nasveti in informacijami o tem, kako razporediti, kategorizirati in uvrstiti njihova videnja. Članek pojasnjuje, da se je za večino ufo objektov pozneje izkazalo, da so bili identificirani leteči objekti; nekateri so bili napačno identificirani planeti, kot denimo Venera ali je šlo za časopisno raco, saj ni težko preslepiti fotografijo neznanega letečega predmeta. A članek hkrati tudi omenja, da je neznani leteči predmet videlo veliko letalskih pilotov, policajev, učiteljev in celo ameriški predsednik.

Leta 1994 je korporacija Sony imela zaposlen raziskovalni tim, ki je preučeval moč in učinke kija, življenjske moči ali energijsko polje, za katerega akupunkturisti verjamejo, da teče skozi telo in lahko nanj vplivamo z iglami. To leto je več kot deset japonskih podjetij sponzoriralo raziskave kija na tokijski univerzi in starejši uslužbenci iz podjetij Mitsubishi, Casio Nec in Sonya so redno vadili in razvijali svoj ki.

Novembra 1995 je CIA javno potrdila, da je zadnjih dvajset let zaposlovala psihike z zunajčutnim zaznavanjem v vohunski operaciji, znani kot Star Gate (Zvezdna vrata). Skrito gledanje na daljavo, za katerega so potrošili 20 milijonov $, so uporabili, da so odkrili skrivne ruske vojaške objekte in našli mesto, kjer so italijanske teroristične Rdeče brigade pridržale kot talca ameriškega generala Jamesa Dozierja, odkrili so tudi sledi libijskega voditelja Moammarja Gadafija in pomagali v boju proti mamilom.

Leta 1997 je biolog in fizik iz univerze Brown uporabil magnetno polje v magnetnem laboratoriju in uspešno nekaj minut levitiral žabji zarodek. To je prva vest o poskusu, v katerem je živo bitje lebdelo v magnetnem polju. Malo pozneje je Britansko združenje znanstvenikov poročalo, da so izvedli levitacijo odrasle žabe, pri čemer so uporabili milijonkrat močnejše magnetno polje od zemeljskega. Članek se končuje z obetavno napovedjo: »Znanstveniki pravijo, da bi še z močnejšim poljem po zraku lahko leteli tudi ljudje.«

V oktobru leta 1998 so fiziki na univerzi Caltech teleportirali snov. Projicirali so žarek svetlobe na eno mesto in ga takoj materializirali na drugem oddaljenem mestu. Isti proces teleportacije se lahko načeloma uporabi ne le za skupek fotonov, ampak tudi za druge delce. Znanstveniki že delajo poskuse s teleportiranjem atomov ali skupke atomov (kot je tudi človek). Nekateri znanstveniki verjamejo, da bodo nekega dne tehnologijo z izjemno hitrimi in ultra močnimi računalniki uporabljali za nekaj takega, kot smo videli v filmu Zvezdne steze pri transportiranju ljudi. »Prežarči me, Scotty.«

Novembra 1998 je Ameriški patentni urad izdal prvi ameriški patent za psihokinezo. Psihokineza je parapsihološka sposobnost vplivanja na predmet ali dogodek, ne da bi pri tem uporabili telesno moč. Gre za patent številka 58830064 – »napravo in metodo za beleženje pomembnih dogodkov, ki kolektivno prekašajo naključna pričakovanja in s tem nadzirajo učinek. Dr. Robert Jahn in nekaj sodelavcev iz Princeton Univerze PEAR laboratorija so med izumitelji, navedenimi na seznamu patenta.

 

Naraščanje vere v paranormalno

Po javnih anketah se je verovanje v paranormalno občutno razmahnilo v zadnjem desetletju 20. stoletja. Američani, ki verjamejo, da v hišah lahko straši in v mentalno telepatijo, so zdaj že v večini, ne več v manjšini. Hitro narašča tudi manjšina Američanov, ki sprejemajo dejstvo, da ljudje lahko slišijo ali komunicirajo mentalno z nekom, ki je umrl. Anketa, izvedena leta 1990 v ZDA, je pokazala, da kar 93 odstotkov Američanov verjame v vsaj enega od paranormalnih pojavov, kot so telepatija, jasnovidnost, psihokineza, duhovno zdravljenje, komunikacija z umrlimi, obsmrtna doživetja, reinkarnacija, vesoljska plovila, duhovi itd. Eden glavnih razlogov za to je bržkone v tem, da je večina sama izkusila te pojave: 25 odstotkov anketiranih je doživelo telepatijo, 17 odstotkov se je sporazumevalo z umrlimi, 25 odstotkom je pomagalo duhovno zdravljenje, 14 odstotkov jih je bivalo v hiši, v kateri je strašilo, 9 odstotkov jih je videlo ali občutilo duha, 8 odstotkov je imelo vpoglede v svoja prejšnja življenja in 7 odstotkov je bilo priča psihokinezi.

Ameriško združenje psihiatrov je v Diagnostičnem in statističnem pregledu duševnih motenj vključila tudi novo kategorijo, imenovano religiozni ali duhovni problem. Parapsiholog in psiholog Stanley Krippner je dejal, da gre za pomemben korak v prepoznavanju alternativnih modelov psihoterapije in medicine s parapsihološkimi elementi. Nenavadna človeška doživetja, ki izzivajo resničnost, kot so obsmrtna doživetja, zunajtelesne izkušnje in pretekla življenja, niso več samodejna obravnavana kot duševne motnje tako kot v preteklosti, temveč lahko k njim pristopimo kot k nepatološki diagnostični kategoriji.

 

Zavarovalnice priznavajo zdravilstvo

Medtem je vpliv namere, volje, pozornosti, misli, čustva in drugih nefizičnih izrazov zavesti na materialno telo, dobil resno priznanje – še zlasti na področju zdravljenja. Interakcije med umom-telesom, ki so bile v preteklosti za uradno medicino smešna in neverjetna, danes resno raziskujejo v laboratorijih, uporabljajo pri terapijah, zavarovalnice pa celo povrnejo stroške zanje.

O razvoju in veljavi zdravilstva pa priča tudi vedno več središč in uradov, ki nastajajo na pobudo znanstvenikov, politikov in zdravilcev. Leta 1992 je ameriški kongres v okviru Narodnega inštituta za zdravje ustanovil Urad za alternativno medicino, ki skrbi za preverjanje in vrednotenje komplementarnih, alternativnih in nekonvencionalnih oblik zdravljenja. Leta 1998 je Urad prerasel v narodno središče za komplementarno in alternativno medicino. Alternativni medicinski tretmaji, ki jih uradno preučujejo, vključujejo hipnozo, meditacijo, biofeedback, kot tudi zdravljenje z molitvijo, psihično zdravljenje, terapevtski dotik. Kot zanimivost naj povemo da zadnjega, ki je nekakšna sodobna različica svetopisemskega polaganja rok, uporablja že več kot 18 tisoč medicinskih sester, zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v Ameriki. Terapevtski dotik uravnava energijsko polje telesa in lajša bolečine, strah, napetost, posledice stresa, pospešuje celjenje ran in pripomore k dobremu počutju.

Da je komplementarna medicina v svetu čedalje bolj priznana, med drugim potrjuje tudi ravnanje nekaterih zavarovalnic, ki zavarovancu povrnejo stroške za zdravljenje z nekaterimi zdravilskimi metodami. Julija 1993 je največja ameriška zdravstvena zavarovalnica Mutual iz Omahe sporočila, da bo srčnim bolnikom, ki bodo redno sodelovali v meditacijskem programu, poravnala stroške zanj. Zvišana raven škodljivega holesterola v krvi je eden največjih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Znanstveniki so potrdili, da se raven škodljivega holesterola z meditacijo zmanjša za tretjino, vrh tega je meditacija brezplačna in nima nobenih stranskih učinkov. Meditacijske vaje so del alternativnega načina zdravljenja, ki zajema tudi dieto, vaje in podporne skupine. Program meditacije je razvil Dr. Dean Ornish, direktor Preventivnega medicinskega znanstvenega inštituta v Kaliforniji. Izkazal se je za tako učinkovitega kot običajna bolniška oskrba, le da je od nje desetkrat cenejši. To je prva nekirurška, nefarmacevstka terapija za srčne bolezni, ki jo je podprla zavarovalništvo. Kot zanimivost naj povemo še to, da že več kot 6 milijonov Američanov izvaja jogo.

Leta 1993 je izšla uspešnica New York Timesa o vplivu molitve na zdravje. Naslov knjige je Zdravilne besede: Moč molitve in praksa v medicini. Napisal jo je zgodovinar znanosti Larry Dossey, ki je strnil izsledke več kot sto znanstvenih raziskav o vplivu molitve na zdravje. Dosseya je najbolj presenetilo, da večina zdravnikov sploh ni seznanjena z znanstvenimi raziskavami, ki dokazujejo blagodejni vpliv molitve in vere na zdravje. V Združenih državah Amerike so raziskovalci doslej opravili več zanimivih poskusov o moči ljudi, ki verjamejo v boga ali višjo silo ter jo prosijo za pomoč. Leta 1998 so, denimo, dokazali, da so bolniki po srčni kapi hitreje in bolje okrevali, če je za njihovo zdravje kdo molil, ne glede na to, ali so bolniki bili seznanjeni s prošnjami za njihovo zdravje. Dobre rezultate so dosegli tudi pri pacientih z aidsom.

Leta 1997 je Ameriški inštitut za zdravje priznal akupunkturo kot učinkovito terapijo za zdravljenje številnih bolezni, med drugim tudi astme, slabosti v želodcu, za rehabilitacijo po kapi … Akupunktura je zdaj sprejeta v Ameriki in k njej se vsako leto zateče po pomoč od 9 do 12 milijonov Američanov. Poučujejo jo na uglednih medicinskih in zobozdravstvenih šolah, kot so UCLA, New York Univeristy, St. Louis University. Potem ko je Harvardska univerza vključila knjigo J.B. Rhinea Zunajčutno zaznavanje po šestdesetih letih iz leta 1940 na bralno listo, je na približno 40 univerzah bilo podeljenih več kot 115 doktoratov študentom, ki so napisali svoje teze in dizeratcije o nekaterih vidikih paranormalnega. Te univerze vključujejo najbolj znamenite, kot so Harvard, Yale, Stanford, Berkeley, Columbia, Univerza v New Yorku, Ohio State, Michigan …

 

Z neba padajo ribe

Eden od prvih ljudi, ki je sistematično zbiral in urejal nenavadne pojave, ki se ne prilegajo nobeni uveljavljeni znanstveni teoriji, je bil ameriški ikonoklast Charles Fort (1874-1932). Delal je kot novinar in pisatelj, preden je pri 42. letih nasledil majhno dediščino. Potem je svoje dni preživljal v newyorški javni knjižnici in zbiral nerazložljive zgodbe iz različnih časopisov in revij. Njegova prva zbirka se je pojavila v Knjigi prekletih, natisnjeni leta 1919. ‘Prekleti’ je bil Fortejev izraz za podatke, obvestila, ki jih znanost ni upoštevala, ker se niso ujemala s prevladujočim ortodoksnim mišljenjem. Pozneje se je preselil v London in preživljal dneve v Britanskem muzeju ter zbral še več novih poročil o nepojasnjenih neznanih letečih predmetih, poltergajstih, levitirajočih kamnih, stopinjah velikanov, misteriozni svetlobi, in čudnih stvareh, ki so še kar naprej padale z neba in begale znanstvenike, kot denimo meteoriti , ki so zbegali evropske znanstvenike v 18. stoletju. Fortova raziskava je prinesla na dan bizaren seznam padajočih objektov, ki vključujejo ribe, žabe, želve, polže, mravlje, črve, meduze, pajke, kače, koščke oglja in kamne vseh velikosti, žitno zrnje, železne predmete, kri in slapove iz jasnega neba. Za dobro mero je zbral tudi zgodbe o misterioznih radijskih in telefonskih prenosih, nenavadnih videnjih astronomov, spontanih eksplozijah, in nenadni, nerazložljivi temi, ki včasih prekrije mesta, kot so Memphis, Tennessee, London … Navsezadnje se je vrnil v New York in leta 1932 izdal še eno zbirko nenavadnih fenomenov pod naslovom Lo!. Ko je leta 1932 umrl, je zapustil za seboj grmado 60 000 zapiskov, beležk, ki jo zdaj hrani new yorška javna knjižnica. Danes več Forteanskih društev nadaljuje njegovo delo zbiranja in poročajo o nenavadnih pojavih, ki izzivajo intelektualni prestiž sodobne znanosti.

Vera v paranormalno ne obstaja preprosto zato, ker so ljudje naivni, nevedni, neizobraženi in lahkoverni.Utrjuje se, ker se parapsihološki pojavi, ki omajajo znane zakone znanosti, še kar naprej dogajajo. Ljudje vseh starosti, ras, kultur, razredov, slojev jih vidijo, občutijo, doživljajo in poročajo o njih. In to ne le v Združenih državah Amerike, temveč tudi v drugih deželah sveta; pogosto v oblikah in manifestacijah, ki so ostale nespremenjene, odkar jih je človeštvo začelo beležiti pred štirimi tisoč leti.