V stanju globokega hipnotičnega transa se pri nekaterih ljudeh pojavljajo tudi izjemne sposobnosti, kot so izjemen dolgoročni spomin in povečanje intelektualnih sposobnosti, pojav duhovnih uvidov in parapsiholoških sposobnosti, kot so jasnovidnost, jasnoslušnost, telepatija, prekognicija ….

Največja vrednost hipnotičnega transa je v sposobnosti prebujanja številnih občutkov, a morda še več – v manifestaciji novih, osrednjih sil, priklicanih v življenje. Še bolj neobičajni kot organski učinki, kot so ritem bitja srca, prekrvavljenost različnih organov, telesna temperatura in drugi, so psihodinamični učinki, izzvani s hipnozo. Med posebne pojave sodi tako imenovana hiperestezija, preobčutljivost čutov. To pomeni, da se nenadoma sluh tako izostri, da lahko človek sliši razgovore nekaj nadstropij višje ali nižje ali pa v povsem mračni sobi vidi predmete enako kot pri dnevni svetlobi.

Druga hipnotično izzvana »supersposobnost« se imenuje hipermnezija. Gre za izjemno okrepitev sposobnosti pomnjenja. Vance Packard v svoji knjigi Skrivni prepričevalci omenja primer nekega Newyorčana, ki je pod hipnozo lahko ponovil besedo za besedo teksta nekega oglasa, ki ga je prebral pred petindvajsetimi leti. »Neki zidar,« piše John Pfeiffer v knjigi Človeški možgani, »ki je delal fasade ameriške univerze Yale, zgrajene v novogotskem slogu, je zelo natančno opisal vse podrobnosti nekega ornamenta iz opek na zidu, ki ga je zgradil pred desetimi leti. Prav tako je dal točne podatke o konstrukcijah opek na drugih zidovih.« Znani so primeri, ko so ljudje v somnambulističnem stanju lahko dobesedno citirali tekst iz knjige, ki so ga brali dan prej. V človeškem spominu se lahko še po mnogih letih s točnostjo ohranijo fragmenti razgovorov, določene besede, stavki, podobe … Poleg tega, da se lahko natančno spomnimo dogodka izpred mnogo let, kar v hipnoterapiji uporabimo tudi za razreševanje travmatičnih dogodkov iz preteklosti, obstajajo tudi poročila o ljudeh pod hipnozo, ki so videli v svojo prihodnost. Ta se je potem dejansko zgodila tako, kot so jo videli v hipnotičnem transu.

Med številnimi primeri je posebno pozornost vzbudil primer, ki ga je leta 1817 opisal Samuel Taylor Coleridge v svojem delu Biographia Literaria. Neka natakarica je na največje presenečenje navzočih prič, čim so jo hipnotizirali, začela nenadoma tekoče citirati dolge stavke v latinskem, grškem in hebrejskem jeziku. To je bilo še težje razumljivo zato, ker je bila povsem neizobražena, ni znala niti pisati. Dolgo je bilo treba raziskovati, dokler se ni izkazalo, od kod izvira njeno poznavanje tujih jezikov. Rezultat je bil osupljiv: dekle je bilo pred nekaj leti zaposleno v gospodinjstvu nekega filologa, ki je preučeval stare jezike. Ta človek je običajno, hodeč gor in dol po sobi, na glas izgovarjal latinske, grške in hebrejske tekste, ki jih je posebno cenil. Besede so se razločno slišale v kuhinji, kjer je dekle delalo in nezavedno sprejelo te citate ter jih uskladiščilo v podzavesti.

»Zelo malo ljudi natančno ve, koliko je na primer stopnic do prvega nadstropja njihove hiše. A večina ljudi lahko navede točno število stopnic, če jih hipnotiziramo,« omenja J. A. Brown v knjigi Tehnike nagovarjanja. To dejstvo nam kaže, da naše telo neodvisno in nezavedno opaža tisto, česar v stanju budnosti sploh ne opazi.

Po najnovejših poskusih s tahistoskopom, napravo, ki se sicer uporablja za zelo hitro prikazovanje slik in besed v eksperimentalni psihologiji, lahko razberemo, kako človeški organizem ne le, da nezavedno sprejema izkušnje in jih shranjuje, temveč se tudi čustveno odziva nanje, le da se dotični človek tega ne zaveda. Od tod je samo majhen korak, da se nekoga prek podzavesti nagovori na nekaj, česar si ne želi. Nezavedna sugestija se lahko med spanjem redno prenaša tudi z mehaničnimi sredstvi, in če to traja približno mesec dni, bo začela delovati. V ZDA pri reklamah in prodajnih tehnikah že več let uporabljajo neko drugo metodo nezavedne sugestije. Gre za »podzavestne učinke« v sliki in tonu, tako imenovane Strobolove injekcije.

Matematični geniji

S hipnozo se lahko okrepijo tudi intelektualne sposobnosti. Hipnotizirani ljudje lahko v glavi obvladajo zelo težke računske naloge, lahko denimo izračunajo, koliko sekund preteče med 6.34 in 11.52, sta v svoji raziskavi odkrila Bernhard Wolfe in Raymond Rosenthal.

Po mišljenju profesorja Georgea Hobena Estabrooksa z univerze Harvard lahko poskusna oseba, ki je dobro hipnotizirana, v desetih sekundah opravi toliko duhovnega dela, kolikor bi ga sicer v normalnem stanju opravila v pol ure.

Poskusi, ki sta jih izvedla prof. Joseph Delboeuf in dr. John Milne Bramwell s posthipnotičnimi sugestijami, so pokazali, da so matematično povsem netalentirana dekleta lahko v hipnozi izračunala čas v tisoč minutah, in ko so se prebudila, so izvedla določeno nalogo v točno določenem času. Nekemu dekletu je bilo določeno, da natanko čez 20.180 minut na papirju nariše križ. Njena podzavest je poskrbela, da je bila zapoved opravljena točno ob določenem času.

Številni podobni primeri so pokazali, kot je razjasnil dr. Alfred Taylor Schofield v svoji knjigi Mejna področja znanosti, da večina hipnotiziranih v točno določenem trenutku naredi to, kar jim je sugerirano, v preostalih primerih pa niso zgrešili nikoli več kot pet minut. V hipnotičnem transu lahko duševno inertni in povsem nenadarjeni ljudje razvijejo izjemno inteligenco. Američan Andrew Jackson, ki je bil sicer analfabet, je med drugim v stanju transa ustvaril delo Principi narave in predstavlja primer presenetljivega povečanja intelekta.