Hipnoza je spremenjeno stanje zavesti, za katero so značilne sproščenost, koncentracija in sprejemljivost za sugestijo. V stanju blage, površne hipnoze, smo tako rekoč vsak dan, in sicer se to najpogosteje zgodi v dveh trenutkih: ko se zbudimo in preden zaspimo. Hipnoza je naravno stanje sprostitve in zbranosti, pri katerem pride med aktivacijo podzavesti do odklopa zavesti. Ničesar skupnega nima z magijo in mistiko. Ljudje jo uporabljajo že petdeset tisoč let. Iz starodavnih zapisov je razvidno, da so že starodavne civilizacije v Egiptu, Mezopotamiji, Kitajski in Grčiji imele posameznike, ki so natančno obvladali metode hipnoze. Da dosežemo zbranost, uporabljamo sicer svojo zavest, moč volje, njena učinkovitost znaša deset do petindvajset odstotkov, raven zbranosti podzavesti pa se giblje kar med petdeset in sto odstotki in za dvesto in več odstotkov izboljšuje potencial naših možganov. V stanju globokega hipnotičnega transa, ki je stanje povečane lucidnosti in senzibilnosti, se delovanje čutil močno okrepi, pri nekaterih ljudeh pa se pojavljajo tudi izjemne sposobnosti, kot so dolgoročni spomin in povečanje intelektualnih sposobnosti, pojav duhovnih uvidov in parapsiholoških sposobnosti, kot so jasnovidnost, jasnoslušnost, jasnočutnost, telepatija, prekognicija …

Pet temeljnih značilnosti hipnoze so sprostitev, koncentracija, negibnost, hiperaktivnost vseh petih čutil in hitro gibanje oči. Hipnoza je izredno močna koncentracija, ki omogoča komunikacijo s podzavestnim delom uma. Kadarkoli se intenzivno osredotočamo, smo v stanju transa. To pomeni, da takrat bolj vidimo, slišimo, okušamo, bolje si zapomnimo, zato je hipnoza priporočljiva tudi pri učenju tujih jezikov. Gre za enega najučinkovitejših načinov zdravljenja duše in čudovit, prijeten način, kako lahko spremenimo življenje na bolje.

Ko je človek v hipnotičnem stanju, njegov zavestni um počiva, hipnoterapevt pa se neposredno posveti podzavesti. Podzavest je ogromna zakladnica vseh naših preteklih izkušenj, misli, občutkov, vtisov, bodisi da se jih zavestno spominjamo ali pa smo nanje že zdavnaj pozabili. Z dostopom do podzavesti lahko spremenimo svoje življenje in zakoreninjene ideje ter prepričanja v podzavesti, ki nam škodujejo. Hipnoterapijo lahko uporabljamo tudi za izboljšanje spomina in koncentracije, za sprostitev psihične napetosti, omilitev in odpravo bolečin, za izboljšanje uspeha v šoli, odpravo treme pred javnim nastopanjem … Pri indirektni hipnozi pa z regresijo lahko nevtraliziramo travmatični dogodek v preteklosti, ki ljudi ovira in blokira pri doseganju harmoničnega življenja v sedanjosti.

Kaj se dogaja z možgani v hipnotičnem snu? Visoko organizirane in zapletene strukture, s katerimi upravljamo višje vedenje človeka, so v čelnih režnjih. Pri sugestiji in enoličnem delovanju hipnotizerja se te čelne celice izključijo, kar pripelje do popolne izgube dejavnosti in hipnotičnega sna. Preostali deli možganske skorje lahko ostanejo budni, vendar je njihova samostojna dejavnost zmanjšana, ker je izključen višji regulator. Ključ do uspeha v hipnozi je reprogramiranje prefrontalne možganske skorje, s katero je povezan limbični sistem, ki so v bistvu naši »opičji možgani«, ostalina človeške evolucije. Limbični sistem ali možgani primatov imajo tri funkcije: prehranjevanje, razmnoževanje-seks in dominanca. Dominanten samec dobi več možnosti za hrano in seks. Možganska prefrontalna skorja je nekakšna pametna zavora limbičnega sistema. Opičji možgani, limbični sistem, imajo ogromno emocij. Za skorjo je včasih težko obvladljiv prav limbični sistem. Človek pogosto vodi notranji dialog. A s kom se pravzaprav pogovarja? Z opičjimi možgani. Možganska skorja je naredila iz opice človeka, ampak opičji možgani niso kar izpuhteli. Zato je tako veliko značajev, situacij, odzivov … Za ilustracijo navajam primer: Ko imamo denimo težave s sosedom ali šefom, ki nas spravlja ob živce, bi ga najraje raztrgali na koščke … To so opičji možgani na delu – dokler jih potem navadno možganska skorja ne pomiri v smislu »bo že nekako šlo«.

Hipnoza je v resnici trans, ki se giblje od globokega do plitvega stanja. Človek ne spi, bistvo je trans. Lahko ga doseže vsakdo, ki temu ne nasprotuje. Obstajajo ljudje, ki so za hipnozo posebej nadarjeni, kar je povezano z delovanjem njihovih možganov. Sugestije, ki jih izreka hipnoterapevt, gredo v globinsko podzavest, kar je v bistvu naš limbični sistem. Otroci so dovzetnejši za hipnozo kot odrasli. Pri njih namreč možganska skorja še ni dokončno dozorela in jih je mogoče bolje voditi. Starejši ljudje z demenco težko preidejo v hipnozo. Ljudje, ki imajo možgansko skorjo na višku razvoja, so večinoma hipnotibilni in pri hipnozi tudi zavestno sodelujejo. So pa tudi osebe, ki se zavestno upirajo in jih ni mogoče hipnotizirati. Sicer pa ima vsak človek svoje možganske vijuge, ki so edinstvene tako kot prstni odtisi.