Sidhiji so duhovne, paranormalne, nadnaravne moči in sposobnosti, ki so plod duhovnega napredka s prakso meditacije in joge. Asociacije, ki jih prebuja ta beseda, so podobe mož, ki lebdijo v zraku, so živi dlje časa pokopani pod zemljo, zavozlani v neverjetnih položajih ali nepoškodovano sedijo v ognju. Številne vidike le teh so raziskali znanstveniki, a jih do danes znanost ni priznala, čeprav so ti pojavi znani že tisoče let. Najbolj sistematično jih je okoli 2. stoletja pojasnil v sutrah indijski modrec in filozof Patanjdžali.

Sidhi je sanskrtska beseda, ki jo lahko prevedemo kot popolnost, uresničitev, dosežek ali uspeh. Te nadnaravne psihične moči opisujejo že starodavna temeljna jogijska besedila, kot so Patandžalijeve joga sutre, Hatha Pradipika, Gherand Samhita, Mahabharata in Ramajana. V nekaterih izmed njih so natančna navodila za prakso, ki pomaga razviti te moči. Po Buddhi  je za manifestacijo sidhijev potreben strogi režim meditacije in koncentracije. Da bi se dosegla takšna raven, mora meditant pripeljati misli v stanje mirovanja (samadhi), pridno vaditi trans in priti do uvida ter odhajati na samotna kraje. V šivaizmu se sidhi definira kot izjemna moč duše, razvite prek meditacije in pogosto neprijetnih in napornih tapasov (strogosti) ali se naravno prebudijo skozi duhovno zrelost in jogijsko prakso. Mogočno sredstvo za razvoj sidhijev so tudi mantre,. Sidhiji torej niso nekakšno magično ali božansko darilo, ki je na voljo le maloštevilnim srečnežem, ampak naj bi bili  proizvod evolucijske rasti in posledica naravnega širjenja zavesti.

Osem primarnih sidijev

Anima je sposobnost zmanjšanje telesa celo do velikosti atoma. Obenem gre za sposobnost prodiranja v vse stvari, tudi v atome, tako da se vidi notranja struktura. Jogi, ki lahko percipira subatomske delce, lahko pokuka skozi ‘črvino’, prostorsko-časovni tunel, miniaturni prehod iz našega v nek vzporedni svet, o čemer z vse manj skepse govori tudi že sodobna fizika. Mahima je širjenje telesa do neskončne velikosti, do vesoljskih razsežnosti in uvid v delovanje nebesnih teles  Garima pomeni, da telo postane neskončno težko kot svinec, laghima pa je sposobnost zmanjšanja teže do te mere, da je možno jahanje na sončnih žarkih in levitiranje. Prapti je sposobnost doseganja vsakega mesta, tudi meseca. Prakamyam je moč izpolnitve vseh želja. Vasitvam je prevlada nad naravo, sposobnost upravljanja in nadzora nad vsemi naravnimi elementi in silami, kot so veter, dež… . Ishitva je ultimativna sposobnost prevzemanja vloge stvarnika, ohranjevalca in uničevalca.

V  Bhagavata Purani je navedenih pet sidhijev, ki so omenjeni kot rezultat joge in meditacije: trikalajnatvam je poznavanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. advandvam je toleranca toplote, hladu in drugih dvojnosti. Para grada adi abhijnata je poznavanje umov drugih ljudi. Agni arka ambu visa adinam pratistambah je vpliv na ogenj, vodo in strupe, če se jih popije. Znan je, denimo  primer Šri Aurobinda, ki je na sodišču popil strup in se mu ni nič zgodilo. Aparajayah so neodkrite moči. Sidhiji se pojavljajo tudi v drugih religijah in kulturah, a so najbolj sistematizirani v indijski filozofiji, obstajajo tudi pojasnila v kitajski filozofiji, ki pa so na Zahodu manj znana. Kar je na Zahodu najbolj znano in vidno je tehnika Tm-sidhi program, pri kateri ljudje s skoki v zrak v položaju lotosa premagajo silo gravitacije in za trenutek dosežejo lebdenje.

Patanjalijeve Joga sutre

Patanjalijeve Joga sutre so klasična zbirka 196 suter, ki nudijo popolna navodila za izvajanje joge. Nastale so 300 let pred Kristusovim rojstvom in so prvi sistematičen zapis o jogi. Večino tretjega poglavja od štirih poglavij Yoga Suter je Patanjali posvetil klasifikaciji sidhijev, paranormalnih sposobnosti, povezanih z nadfizičnimi svetovi. Paranormalne manifestacije se pojavljajo pri vztrajni vadbi meditacijskih vaj, gre za dosežek najvišjih stopenj zavesti.. Priaktikant  joge tako lahko dobi informacijo o preteklih življenjih, lahko ugotovi misli in občutke drugega človeka, postane neviden, ne občuti žeje in lakote, ugotovi skrite in komaj opazne stvari, osvobodi zavest iz telesa in jo potopi v drugo telo, dobi moč slona, doseže razumevanje sveta in vesolja in tudi dobi uvid v najvišja popolna bitja.

Različni sidhiji se pojavijo glede na samo naravo objekta, v katerega je nekdo absorbiran med meditacijo. Na primer, če se nekdo osredotoči na drugega človeka, postane eno z drugo osebo. Temu sidhiju običajno pravimo telepatija. V holistični realnosti ni iluzije ločenosti, dva človeka postaneta eno. Drugi primer je, če se nekdo fokusira na čas. Sidhi, ki se pri tem pojavi, je simultana percepcija preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Prek samane na grlo se lahko osvobodimo žeje in lakote. V avtobiografiji jogija Paramhamsa Jogananda omenja srečanja z guruji in svetimi možmi, ki so imeli različne sidhije. Med njimi tudi z Giri Malo, svetnico, ki ni jedla 50 let. Skozi samjano na koren jezika  (kurma nadi) se lahko dosežejo tudi stabilnost, ravnovesje in zdravje. Ta sidhi se nanaša na znanje o umu in telesu, ki vodi v izjemno zdravje ali samozdravljenje. Z meditacijo na središče okoli popka se pridobi znanje o celotnem ustroju telesa. Do znanja o osončju se pride s samjamo na sonce, s samjamo na luno pa se pridobi znanje o razporeditvi zvezd.

Visoko napredni jogiji ne le, da imajo uvid v ljudi, ampak imajo tudi moč vplivanja nanje. To je povezano s konceptom šakti pat, sposobnostjo prenašanja duhovne energije drugim prek pogleda ali prisotnosti. V znanstvenih laboratorijih je ta pojav znan kot oddaljena mentalna interakcija z živimi sistemi. To lahko pojasnimo tudi kot vrsto vpliva polja zaradi redkega mentalnega stanja, ki ga jogi uteleša in deluje kot nekakšen žareč svetilnik. Siddhiji naj bi bili sicer le stranski produkt jogijske prakse, ne pa njen glavni namen. Jogi ne sme čutiti niti najmanjše navezanosti na te moči.  Patanjali  opozarja, da so lahko sidhiji tudi ovira na poti duhovnega aspiranta, katere glavni cilj je razsvetljenje in združitev z bogom.