Lukasz Lada 275650

Levitacija – trik ali resničen pojav?

 

Levitacija v parapsihologiji označuje dviganje fizičnih objektov ali človeškega telesa v zrak oziroma razveljavitev delovanja zakona gravitacije z mističnim delovanjem.  Ta nadnaravna sposobnost naj bi bila tudi znak približevanja ljudi bogu. Nekoč naj bi  levitirali svetniki, v Indiji so to sposobnost imeli nekateri jogiji in guruji s sidhiji. Levitacija je  lahko tudi posledica delovanja poltergajstov. Dandanes lahko tudi na kanalu YouTube zasledimo kar nekaj prepričljivih posnetkov, ki kažejo lebdenje ljudi v zraku. Znanost še ni dokazala resničnost tega pojava, morda gre za moč uma, morda pa je vse povezano z možnostjo manipulacije zemeljske sile teže ali magnetnega polja.

 

Pojav levitacije se omenja že v antiki, omenja ga Biblija v stari in  Novi zavezi. V srednjem veku v Evropi se omenja levitacija krščanskih svetnikov in levitacija v čarovništvu in magiji. Verniki trdijo, da je bog nekaterim svetnikom dal čudežne moči. Najbolj znani svetniki, ki so levitirali, so bili Sv. Dominik (1170-1221), Sv. Frančišek ( 1186-1226), Tomaž Akvinski (1170-1274), Sv.Ignacij Lojolski (1491-1556). Definitiven rekorder v levitaciji je bil  Sveti Jožef iz Cupertina (1603-1663), ki je opravil več kot 100 različnih letov v Rimu, Assisiju, Neaplju…. Ko je bil globoko v molitvi, je dobesedno letel okoli cerkve.  Najprej  se je spustil v ekstatičen trans, nato pa se je njegovo telo dvignilo in letelo, so poročali očividci.  Nekateri od teh letov so trajali po več ur. Včasih je tudi letel, ko je užival v glasbi, ki je hvalila boga ali ko je gledal navdihujoče umetnine. Slovel je po svoji izjemni ponižnosti. Sveti Dominik je leta 1601 levitiral po Madridu, medtem ko so bile nune šokirane, ko so skušale zadržati Sveto Terezo Avilsko (1515-1582) , ki je kljub temu poletela s posteljo, na kateri je ležala. Španska svetnica je bila znana po svojih mističnih izkušnjah, pogosto je levitirala, v zraku je lahko naenkrat ostala tudi pol ure, so poročale priče. Ludvik iz Mantore naj bi letel neprekinjeno tri dni. Sveta Gemma  Galgani (1878-1903), italijanska svetnica, ki je pogosto pozivala druge naj razvijejo sočutna srca in pomagajo trpečim ljudem, je tudi levitirala.  Nekega dne v kuhinji je gledala razpelo na steni. Ko je razmišljala o sočutju, ki ga je Jezus pokazal človeštvu s svojo žrtveno smrtjo na križu, je Jezus na razpelu  nenadoma oživel. Iztegnil naj bi roko v njeno smeri n ona se je dvignila od tal in poletela do razpela, kjer je nekaj časa lebdela v zraku v bližini Jezusove rane. Nekatere verske skupnosti še danes vidijo v levitaciji delo nadnaravnih sil in božjega.  Ni pa bilo lebdenje samo domena katoliške cerkve. Jogiji iz Indije so utrli pot temu nedosegljivemu hobiju. Levitirali so po dolgotrajnih meditacijah in mentalnem treningu. Nekateri jogiji so prišli do ravni, ko so lahko leteli v snu. Buda naj bi letel in hodil po vodi. Simon Magus je navduševal svoje sledilce z zanimivo prezentacijo. Stoletja so svetniki levitirali zaradi posvečenosti bogu, potem pa je prišel mračen srednji vek, v katerem se je začela levitacija obsedenih oseb. Krila le tem naj bi jim dali demoni. Po inkviziciji je prišlo obdobje zatišja. Sredi 19. stoletja se je pojavilo navdušenje nad mediji, ki so poleg tega, da so lahko vzpostavili stik z duhovi pokojnikov, tudi leteli in lebdeli.

V 19. stoletju je bil najbolj znan primer levitacije škotskega medija DanIela Dunglasa Homea (1833-1886), o katerem so poročali, da lahko levitira do različnih višin, govori z mrtvimi in po volji ustvarja trkanje v hiši. Levitiranje je zgodilo 8. avgusta 1852  v mestu Manchester v Ameriški zvezni državi Connecticut pred vrsto prič, o čemer so pisali tudi časopisi The Hartford Times… Dvakrat je levitiral in se dvignil vse do stropa ob spremljajočem trkanju, agresivnem premikanju mize in ob zvokih ladje, ki v nevihti pluje po morju. Podoben primer je medij Eusapi Palladino (1854-1918), italijanski spiritistični medij , ki je imela sposobnost lebdenja po mizah in komuniciranja z mrtvimi prek svojega duhovnega vodnika. Intenzivno so jo preučevali tričlanski tim iz Britanskega društva za parapsihološka raziskovanja.

Jogijski sidhiji

Levitacija je lahko tudi stranski učinek visoko razvitih jogijskih veščin, ki so pridobljene skozi posebna stanja duha in zavesti. V indijskem hinduizmu imajo nekateri ljudje,zlasti guruji, določene paranormalne sposobnosti oziroma tako imenovane sidhije, med katerimi je tudi levitacija. Ta naj bi bila povezana z dvigom energije kundalini in najvišjim energijskem središčem na vrhu glave sahasraro. Tako je, denimo,  jogi Subbayah Pullavar je 6.junija 1936 skoraj 4 minute lebdel pred očmi 150-glave množice. Levitiral je en meter nad zemljo v ležečem položaju, z rokami sklenjenimi na prsih…

Koncept levitacije je na zahodu populariziral indijski jogi Maharishi Mahesh jogi v svojem jogijskem programu za sidhije. Skeptiki trdijo, da gre v bistvu za skakanje z zelo dobro razvito tehniko, ki se zaradi optične prevare zdi, kot da osebe zares letijo.

Parapsihološki poskusi

Aprila 1870 sta dva eminentna parapsihologa D.D.Home in William Crookes , ugleden znanstvenik in član kraljevskega društva, ki je odkril element talijum začela s serijo 29 dobro kontroliranih in dokumentiranih testov. Crooks je postal hitro povsem prepričan, da je Home sposoben proizvesti parapsihološke  učinke, od trkanja po mizah, levitiranja objektov, vključno z ljudmi do spreminjanja teže negibnih predmetov. Mnogi od teh učinkov je bilo snemanih in izmerjenih. Crookes je trdiil, da obstaja nova oblika energije, ki jo je imenoval parapsihološka sila. Bil je eden prvih, ki je usmeril pozornost na očitno povezanost te sile in določenih psiholoških pogojev, na dejstvo, da so parapsihološke sposobnosti povezane s stanjem zavesti subjektov. Menil je tudi, da parapsihološki učinki kažejo na obstojih drugih dimenzij in nepojasnjen stik z ravnmi obstoja, ki jim opazovalec sam ne pripada.

Znanost o levitaciji

Znanost se že leta bori z vsemi fizikalnimi preprekami pri tem fenomenu. Trenutno še ni mogoče dokazati resničnost tega pojava.  Znano je, denimo,  da so v preteklosti budistični menihi s pomočjo zvoka lahko premikali večje predmete, denimo skale. Imeli smo znanje o tem, kako nekaj spraviti v lebdenje z nasprotno silo od gravitacije.  S točno določeno formacijo in s točno določenim ritmom z bobni so premikali skale navzgor na hrib.  S podobno tehnologijo naj bi gradili tudi najstarejše piramide na svetu.

Nasa, denimo, je že razvila akustično levitacijsko napravo. Ta po zaslugi visokih zvočnih frekvenc  omogoča kapljicam tekočine, da lebdijo v zraku, se premikajo in prepletajo. Naprava temelji na uporabi stojnega vala, znanega tudi pod imenom nulta točka, to je točka, kjer val prihaja iz pozitivne v negativno vrednost. Stojni valovi, ki so posledica interference odhajajočih in prihajajočih se valov, ,ostajajo na istih mestih ne glede na oscilacijo zvoka. Zvočni valovi torej ustvarjajo silo, ki je stabilna v neki točki v prostoru in izniči silo gravitacije. V bližnji prihodnosti bo lahko ta tehnologija omogočila tudi levitacijo težkih predmetov in ne nazadnje tudi samega človeka.  Doslej so dosegli že levitacijo s semeni in kavnimi zrni, v načrtu je tudi  lebdenje bioloških celic.